Sagadin hoče z mladimi do kolajne

»Ne zanima me, kako se kdo piše ali kako mu je ime. Tamle so žoge, tu je parket, tam se dokažite,« je nekaj pred dvanajsto uro zadonelo v košarkarski dvorani v Domžalah. Zmago Sagadin je začel prvi trening druge pregledne skupine igralcev do 20 let. »Nekaj časa me ni bilo v Sloveniji, rad bi videl, kaj imam na voljo. Potem se bom lažje odločil,« je pripovedoval Sagadin, medtem ko je njegov pomočnik Dalibor Damjanovič že opravil ogrevanje z igralci, pri tem pa mu je pomagal Gašper Kolman.

Ničesar ne prepusti naključju

V košarko se je vrnil ravno zaradi Sagadina, potem ko so se ga pri Olimpiji odrekli. »Gašper je dober fant in kakovosten trener. Spremljal sem njegovo delo v Olimpiji,« ga pohvali Zmago, ko pristopi še Mirko Jurjavčič, ki na Košarkarski zvezi Slovenije skrbi za pet reprezentanc. »Začenja se,« izvemo od Jurjavčiča, ki je kot GM odgovoren, da reprezentanci ničesar ne bo manjkalo. Fantje bodo spali v dovolj dolgih posteljah, avtobusi bodo klimatizirani, poskrbljeno bo za vse podrobnosti, ki ločijo dobre od popolnih. Sagadin ničesar ne prepusti naključju. Navsezadnje gre tudi za njegov ugled, pod dober rezultat se radi podpišejo vsi, pod slabega (po pravilu) le trener oziroma selektor. »Na zvezi smo naredili vse, da bo imela mlada reprezentanca izjemno dobre pogoje,« pravi Jurjavčič. Selektor pa je še naprej budno spremljal trening. »Ni slabo, premoremo talent. Se pa vidi, da danes zunanja igrišča niso več polna. Košarkarji, ki bi radi kaj naredili iz sebe, morajo neprestano žuliti to žogo. Do onemoglosti, če je to treba.« Po dobri uri in pol je bilo vadbe konec. »Vidim, da ste utrujeni. Ne pozabite na dodatni trening, brez tega ne gre,« je podelil še nekaj naukov, se poslovil od njih, vsakemu izmed sodelavcev zaželel vse dobro in se odpravil soboti naproti.

Sagadin je pred dobrim mesecem postal selektor mlade reprezentance, na domačem prvenstvu med 12. in 20. julijem pa ga zanima izključno odličje. »Sem kot buldog. Ko nekaj zgrabi, to tudi drži,« je dejal ob imenovanju na to funkcijo. »Žrtvoval bom svoje poletje in počitek. Zakaj? Prvenstvo je na domačih tleh, to pa bo moj zadnji doprinos k reprezentanci. Nimajo prav tisti, ki menijo, da kalkuliram in da bom tudi drugo leto vodil reprezentanco. Sem v letih, ko nimam moči, da bi se 10 mesecev podil v klubu in še dva meseca v reprezentanci ter se spet vrnil v klub, to je prenaporno zame,« je znova ovrgel idejo, da bo drugo leto namesto Maljkovića vodil člansko reprezentanco. »Četudi ideja ni tako slaba,« pove eden izmed priznanih košarkarskih delavcev, ki pa zaradi miru v hiši ne želi biti imenovan.
 Zmaga lep čas ni bilo v košarki. Vse skupaj se je začelo pred dobrim letom, ko je prišel na zaključni turnir mladincev v Domžale. Takrat je za slovensko košarko pa tudi za nekatere trenerje izrekel nekaj malodane bogokletnega. Trenerski mag in tudi najbolj trofejni trener v Sloveniji je opozoril vse, da Slovenija premore talentirane igralce, a bi bilo treba z njimi delati in še enkrat delati. »Naj se loti dela, ne pa, da nam tukaj pametuje,« je bilo slišati za njegovim hrbtom. Trenerski lisjak, namazan z vsemi mogočimi žavbami, se ni pustil prositi. Še več – čakal je svojo priložnost. Računal je, da se bo posla lotil pri Olimpiji, ki je imela preveč težav sama s sabo, da bi videla dlje kot do Šentjakoba ali Brezovice. To so izkoristili Domžalčani, Olimpijo so prehiteli po desni, Zmagoslav Sagadin pa je julija sklenil triletno pogodbo. Posla se je lotil odločno, malce tudi iz kljubovanja do vseh, da pokaže, da zna in zmore in da ga čas ni povozil. Uspelo mu je, pred njim je še končnica lige Telemach, kjer se v polfinalu meri z Unionom Olimpijo, 26. maja pa bo reprezentante zbral na Rogli. 1517 metrov nad morjem bo začel lov na reprezentančno medaljo.