Sagadin o krizi Heliosa: Težko je, pokamo po šivih

»Kakšen teden ali dva bomo še zdržali, potem ne več. Pokamo po šivih,« na glas pove Zmago Sagadin, trener domžalskega Heliosa, ki je zašel v finančne težave. Članska ekipa od decembra 2013 ni videla plače, igralci resda še trenirajo, a vsak dan težje in slabše, intenzivnost ni prava, misli begajo proč od košarke. Sagadin upa, da se bodo zadeve premaknile z mrtve točke.

»Do decembra smo delali dobro, bili smo redno servisirani. Potem se je začela pretvorba v podjetju Helios. Naši so odšli, prišli so avstrijski lastniki. Nastal je prazen prostor, denarja pa ni,« opozarja Sagadin, ki kljub temu prisega na trdo delo. A kaj ko igralci nimajo čistih glav.

»Imamo prepričljivo najmlajšo ekipo, košarkarji pa vadijo dvakrat na dan po tri ure. Delamo najtežji možen posel; v ospredje dajemo mlade igralce kalibra Rebec in Hrovat, poleg tega lovimo še rezultat. Verjemite, ni lahko,« nadaljuje Sagadin, ki mu že zmanjkuje motivacijskih prijemov. »Tak sistem dela zahteva minimalno servisiranje ekipe. Ne milijone, ampak nekaj sto evrov. Iz dneva v dan je nezadovoljstvo večje. Upam, da se čim prej pojavi nova uprava in pove, kako naprej.« Sagadinu delo otežuje dejstvo, da igralci ne pridejo na trening bistrih glav. Boli ga, ker mladi igralci prihajajo v dvorano z dilemo, ali bi trenirali ali ne, pred tekmami pa bolj kot o tekmecu razmišljajo o stavki. Košarkarjev ne obtožuje: »Treba jih je razumeti. Ti igralci nimajo mamic, da bi jim dale denar. Večina mojih igralcev nima niti evra v žepu. Brez evra v denarnici hodijo po svetu in trenirajo kot konji. To ne gre skupaj.«

V klubski upravi se zavedajo, da je položaj vse prej kot lahek. Dolgoletni direktor Lado Gorjan išče rešitev za klub, ki je bil leta 1987 mladinski državni podprvak, prvaki so postali Zadrčani z Arijanom Komazecem. »Pred dvajsetimi leti smo imeli tudi krizo in smo se izvlekli. Tudi danes se bomo. Smo sredi borbe in prepričan sem, da nam bo uspelo,« hrabri Gorjan.

Podjetje Helios je dobilo pred tremi dnevi novo upravo

Predsednik te je postal Aleš Klavžar, ki je od predhodnika Uroša Slavinca prevzel vodenje kluba. Prav to hrabri Domžalčane, ki upajo v Klavžarja. Predvsem bo treba za košarko navdušiti nove lastnike, tu bo pomembno vlogo odigral tudi Slavinec. »Škoda bi bilo, da bi košarka v Domžalah umrla,« s precej grenkobe v glasu pove eden od simpatizerjev kluba, ki je prejšnji teden trikrat napolnil dvorano, dvakrat na članski tekmi, enkrat pa na kadetski. Domžale si klub in nadaljnji razvoj preprosto zaslužijo, tudi in predvsem zaradi številnih otrok, ki so žogo in dvorano zamenjali za ulico, in kakovostnega dela. »Tuje podjetje si lahko pridobi naklonjenost okolja tudi s tem, da podpre kulturo in šport. Upam, da se bo to zgodilo,« še goji upe Sagadin, ki mu pogodba z Domžalčani poteče letos poleti.