Sanje o kolajni niso več prepovedane, danes na vrsti tekma z Belgijo

Po številnih uspehih zadnjega desetletja uvrstitev Slovenije v četrtfinale evropskega prvenstva ni presežek, predstavlja le izpolnjen minimalni cilj. In pravo odskočno desko, da v Torinu naši odbojkarji zares pokažejo svojo kakovost ter odločno posežejo po milanski vozovnici ter se resno vmešajo v boj za kolajne. V simultanki s Srbijo so dobili potrditev, da ob pravem pristopu zanje na stari celini ni previsoke ovire, morda izvzemši trenutno izvenserijsko Poljsko, ki pa tudi ni nepremagljiva. A v odbojki že majhna nezbranost lahko zasuka potek tekme, zato proti Belgiji polovičarstvo ne bo dovoljeno.

»Morda se zdi samoumevno, da smo znova v četrtfinalu, a za tem dosežkom stoji veliko dela. Možnosti so pred vsako tekmo enake za vse, za nas in tekmece, zato je potrebno ohraniti mirno glavo in opraviti svoje delo,« je Jan Kozamernik mirno razlagal po najboljši slovenski tekmi turnirja, ko se je tudi Koza končno prebudil, slovenski blok pa začel opravljati svojo nalogo kot v najboljših reprezentančnih obdobjih.

Pred tednom dni Slovenija ni dajala vtisa reprezentance, ki se na turnirju lahko bori za odličja. Nihanj v igri je bilo preveč, ključni elementi pa se niso razpletali po slovenskih željah. S prihodom Klemna Čebulja se je govorica telesa slovenskih igralcev spremenila, predvsem prva dva niza proti Srbiji so odigrali odločno, samozavestno, s servisom povzročali glavobol srbskim sprejemalcem in utišali korektorja. Povedano drugače, odigrali so atomsko, učbeniško odbojko, v kateri je bilo napak le za vzorec. »Klemen Čebulj trenira šele 15 dni, pred tem je imel povsem prosto poletje. Rok Možič ima težave s hrbtom … Če upoštevamo vse, kar se dogaja, smo opravili izjemno delo, ponosen sem, koliko nam je v tednu dni uspelo dvigniti raven naše igre,« se selektor dobro zaveda, da je krivulja slovenske forme v strmem vzponu.

Izvrstna posameznika

Menjav, razen standardnih v zaključku nizov, Fabio Soli sploh ni potreboval. V manj kot dveh urah je Slovenija opravila nalogo in končala srbsko reprezentančno poletje, v sredinem popoldnevu (16.00) bodo podobno poizkušali storiti še z belgijskimi odbojkarji. Izziv bo nekoliko težji, Ferre Reggers in Sam Deroo sta udarna aduta belgijske vrste in hkrati 2. ter 4. najuspešnejši napadalec evropskega prvenstva, a v odbojki učinek posameznikov ni zagotovilo za zmago. Prej nasprotno, bolj kot je igra moštva raznovrstna, težje obramba najde pravi odgovor. Prav tukaj se skriva največja dodana vrednost Čebulja - zaradi njegove nenehne nevarnosti na mreži bo lažje tudi življenje Roka Možiča in Nika Mujanoviča, ki sta na tekmi s Srbijo marsikaterega aduta ohranila v rokavu, predvsem Možič je odigral (za njegove visoke standarde) zadržano tekmo.

»Zelo lepo so me fantje sprejeli, počutil sem se, kot da bi bil z njimi od samega začetka. Zdaj nas čaka Belgija, tekmo moramo začeti kot finale, to bo težak nasprotnik, hkrati pa dobro vemo, kaj tekma prinaša. Predvsem pa moramo uživati,« soigralcem na dušo polaga Klemen Čebulj, ki reprezentančne epizode ne želi zaključiti po vsega nekaj dneh. Pritisk bo tokrat še na strani Slovenije, v kolikor jim uspe Torino pustiti v vzvratnem ogledalu in potrditi vozovnico za zaključni turnir četverice v Milanu, bi bila vloga obrnjena. V morebitnem polfinalu jih najverjetneje čakajo branilci evropske krone Poljaki, ki bodo izraziti favoriti, morda pa je po nekaj letih porazov znova napočil trenutek, da Slovenci rezultatski trend zasukajo v svojo smer.