Skakalci v senci čudežnih dečkov v košarki in reliju

LAHTI – S slovesnim odprtjem se bo pojutrišnjem v Lahtiju dvignil zastor nad svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju, letošnjim glavnim vrhuncem v smučarskih tekih in skokih ter kombinaciji obeh panog. To bo že skupno 51. nordijsko SP in rekordno sedmo v tem finskem zimskošportnem središču, ki leži 100 kilometrov severno od Helsinkov. Korenine mednarodnih smučarskih tekem v Lahtiju segajo v leto 1923, ko so prvič izpeljali smučarske igre, tri leta pozneje pa so tam pod streho spravili tako imenovane kongresne igre (v skokih, tekih na 30 in 50 km ter že tedaj v nordijski kombinaciji), ki so naknadno dobile status svetovnega prvenstva.

Naslednje so priredili leta 1938, ko so ob tekaških progah in doskočišču skakalnice Salpausselkä v vseh dneh našteli že več kot 100.000 gledalcev, prvič toliko na nordijskem SP. Številni ljubitelji (zimskih) športov so pričarali nepozabno vzdušje na prvenstvih 1958, 1978 in 1989, ko so prireditelji prodali kar 460.000 vstopnic, kar je še zdaj rekord Lahtija.

Posledice škandala čutijo še dandanes

Po številu obiskovalcev bi ga skoraj zagotovo preseglo tekmovanje v letu 2001, če ga ne bi zasenčil dopinški škandal domačih tekačev na smučeh, katerega posledice v finskem (nordijskem) športu čutijo še dandanes. Potem ko so se umaknili številni pokrovitelji, je začelo reprezentancam primanjkovati denarja za kakovosten trening, kar se seveda pozna pri rezultatih. Suomiji, ki so po številu (in tudi barvi) osvojenih kolajn za sosedi Norvežani še vedno druga najuspešnejša država v zgodovini nordijskih SP, v zadnjem desetletju niso več nikakršna velesila. Še največ možnosti za kolajno na letošnjem spektaklu, ki ga prirejajo ob 100. obletnici samostojnosti Finske in zato obljubljajo nepozaben spektakel, imajo v ženskem smučarskem teku po zaslugi Kriste Pärmäkoski, tačas tretjeuvrščene v skupnem seštevku za svetovni pokal. Na tem položaju je v moški konkurenci tudi Matti Heikkinen, ob njem pa v domačem taboru veliko upajo tudi na Iiva Niskanena, ki je v tej (predolimpijski) zimi prav tako že okusil slast zmage. Na oder za najboljše sta se med elito že povzpela obetavna nordijska kombinatorca Ilkka Herola in Eero Hirvonen, medtem ko so v skokih, v katerih so Finci vladali vrsto let, na začudenje mnogih v zadnjih sezonah povsem izgubili stik z vrhom.

Še največ je letos vseeno pokazal najstarejši – lokalni matador Janne Ahonen, ki si sicer z rojakom Jarkkom Määttäjem trenutno v svetovnem pokalu deli šele 47. mesto. Toda 39-letni veteran iz Lahtija, ki se mu ne bo uresničila želja, da bi na tem prvenstvu nastopil skupaj s 15-letnim sinom Micom, že dlje poudarja, da v tej zimi svoje najboljše skoke (in posledično uvrstitvi) pričakuje prav na napravah Salpausselkä.

Za volanom blesti pri komaj 16 letih

Kakor koli že; v finskih medijih, ki so Ahonena nedavno uvrstili med svoje najboljše športnike vseh časov, v preteklih dneh nordijskemu SP (še) niso posvetili pretirane pozornosti. Ob tradicionalno sijajnih hokejistih z 18-letnim Patrikom Lainejem na čelu, ki je v tej sezoni za Winnipeg Jets v NHL zbral že 50 točk (za 28 golov in 22 podaj), in leto starejšem vzhajajočem košarkarskem zvezdniku Lauriju Markkanenu, ki mu poznavalci na letošnjem naboru lige NBA napovedujejo mesto med elitno deseterico, se je minuli konec tedna v soju žarometov znašel čudežni deček relija Kalle Rovanperä, ki se je v soboto pri komaj 16 letih, torej še brez vozniškega dovoljenja (!), veselil zmage na dirki za državno prvenstvo v absolutni konkurenci.

Glavni slovenski aduti Prevc & Co.

Največji slovenski upi slonijo na skakalcih, med katerimi je nazadnje najbolj stanovitno formo prikazal Peter Prevc, ki je pred tednom dni v Saporu po dolgem času spet zmagal. Ob zlatem orlu, ki ima že dve posamični kolajni z nordijskih SP (srebrno in bronasto iz Predazza 2013), je na azijski turneji zablestel tudi Anže Lanišek, ki je s sredinim četrtim mestom na predolimpijski preizkušnji v Pjongčangu ujel zadnje letalo za Lahti.

Domen Prevc, ki v skupnem seštevku (še) drži visoko četrto mesto, v zadnjem obdobju skače sila spremenljivo, tako da je zanj težko kar koli napovedovati. Se je pa seveda na dober dan sposoben zavihteti prav na vrh, kar je v tej sezoni dokazal že večkrat. Za nastop na sobotni posamični tekmi na srednji skakalnici se potegujeta tudi Jernej Damjan in Cene Prevc, medtem ko bo Jurij Tepeš na Finsko priletel naknadno – za posamično in moštveno preizkušnjo na veliki napravi. Visoka pričakovanja imajo v ženski skakalni vrsti, v kateri bosta naši glavni orožji v petek Ema Klinec in Maja Vtič, za preostali dve mesti v ekipi kandidirajo Urša Bogataj, Nika Križnar in Špela Rogelj. Že v četrtek se bodo za kolajne udarili smučarski tekači in tekačice v sprintu, v katerem se lahko z uvrstitvami med najboljšo trojico v svetovnem pokalu pohvalijo Vesna Fabjan, Katja Višnar in Anamarija Lampič.

Slovenci so doslej na nordijskih SP osvojili osem odličij; ob že omenjenih dveh Petra Prevca, ki je bil povrhu v bronasti ekipi v Oslu 2011 (skupaj z Damjanom, Tepešem in Robertom Kranjcem), so se slovesne razglasitve udeležili še zlata skakalca Franci Petek (Predazzo 1991) in Rok Benkovič (2005), ki je v Oberstdorfu prispeval tudi pomemben delež k moštvenemu bronu (z Damjanom, Juretom Bogatajem in Primožem Peterko). Za edini tekaški je v sprintu poskrbela Petra Majdič z drugim mestom v Saporu 2007 in tretjim v Oslu 2011.