Slovenski odbojkarji: glavna nagrada za konec poletnega maratona

Še ena dolga slovenska odbojkarska zgodba se približuje vrhuncu, okostje zlatega rodu čaka še tretje svetovno prvenstvo. Lesena medalja iz leta 2022 je pustila grenak priokus, tudi letos Slovenci merijo med najboljše, pa čeprav ne sodijo v najožji krog favoritov. Liga narodov je pokazala, da tudi mladeniči zmorejo, pred prvenstvom so se v pogon vrnili veterani, boli pa odsotnost Roka Možiča. Z odličnim sprejemalcem bi bila mesta pri vrhu veliko bolj dosegljiva.

Reprezentančna poletja v odbojki so za igralce prestiž, a tudi naporen, skoraj štiri mesece dolg maraton, ki se bo zaključil z vrhuncem na Filipinih. V ligi narodov so reprezentanti presegli napovedi in s četrtim mestom dvignili pričakovanja, v pripravah za SP so se zasedbi Fabia Solija pridružili še veterani Gregor Ropret, Alen Pajenk in Tine Urnaut. Kapetan več časa kot na parketu preživi na masažni mizi, da bo v naslednjih 14 dneh v Manili nared za napore svetovnega prvenstva.

Nik Mujanović (levo) bi nekaj točk lahko odigral tudi na položaju sprejemalca. FOTO: Blaž Samec

Na Urnautovih ramah bo še večje breme, ker reprezentanci ne bo mogel pomagati Možič. Mimo zdravniških opozoril je na vsak način želel na SP, poškodba kolenske ovojnice je bila naposled prehuda.

»Skrušen sem, o nastopih na velikem tekmovanju sanja vsak, težko je, ko tik pred zdajci ostaneš brez možnosti. Res sem si želel biti z reprezentanco,« je zvezdnik Verone pomahal izbrani vrsti v slovo pred odhodom v Azijo.

reprezentanca odbojka SP FOTO: Zx 

Brez njega in Klemna Čebulja, ki si je v letošnjem poletju vzel zaslužen reprezentančni odmor, je na položaju sprejemalca nastal vrzel. Soli jo bo poskušal zakrpati na nenavaden način, Nika Mujanovića je na pripravljalnih tekmah na Japonskem s korektorja premaknil na drugo »delovno mesto« in poskusil z mladim upom ter Tončkom Šternom hkrati v igri.

»Preizkušamo več različic, pripravljeni moramo biti na vse. Želim si, da bi se v igro vrnili avtomatizmi, zmanjkuje nam časa, da se spet uigramo. Predvsem pa bi rad, da ne bi igrali odbojke na silo, da bi zmanjšali nepotrebne napake in v zaključkih nizov našim najboljšim omogočili, da pokažejo svoje znanje,« si Soli želi, da bi bilo napak v pokrivanju prostora za blokom in pri sprejemu čim manj.

Čeprav priznavajo, da so še nekoliko zarjaveli, lahko Ropret na igrišču poišče Pajenka in Urnauta v miže, preostali del udarne zasedbe pa se bo moral prilagoditi na drugačen ritem igre, kot so ga bili vajeni v prvem delu poletja.

Skupinski del poln pasti

Pripravljalni poraz z Iranci na Filipinih, kamor so Slovenci prispeli minuli konec tedna, je prižgal opozorilno lučko. »Kar smo prikazali, je bilo preprosto premalo, ni bilo prave motivacije in želje. Upam, da je za vse nas to dobro opozorilo in da vemo, zakaj smo prišli na prvenstvo. Za preboj iz skupine, kar je naš osnovni cilj, bomo morali prikazati veliko več, če ne se lahko opečemo že s Čilom. Zbrati se moramo in prikazati svojo kakovost, vse poletje smo garali za to,« je soigralce opozoril vicekapetan Jan Kozamernik, ki se na vzhodu privaja na nov način življenja.

odbojka SP skupina E FOTO: Zx 

V prihodnji sezoni bo igral v Tokiu. Najboljše so Slovenci za konec prihranili proti Argentincem, ki so med pripravami zmagali na prestižnem Wagnerjevem memorialu na Poljskem, saj so remizirali z 2:2. »Na igrišču smo pustili dober vtis, menim, da smo pripravljeni za prvenstvo,« je bil po tekmi zadovoljen mladi sprejemalec Rok Bračko.

Slovenci so dovolj izkušeni, da bi lahko v soboto (15) odpravili Čilence tudi s pol moči, proti Bolgarom in Nemcem bodo morali biti že vrhunski. V izločilne boje vodita prvi dve mesti, šele nato se bo lov na visoka mesta začel zares. »Če ne bi merili na kolajno, ne bi bili v reprezentanci,« je Ropret odločen, da bo tudi odbojkarska vrsta sledila košarkarski, premagala odsotnost ključnih mož in skozi turnir stopnjevala formo. Izkušenj z velikih tekem so Slovenci v zadnjem desetletju zbrali ogromno, kolajna s svetovnega prvenstva bi bila češnja na torti.