Slovenskima smukačema zmanjkalo nekaj sreče z vidljivostjo, vseeno nista dosegla slabi uvrstitvi

Slovenskima smukačema Mihi Hrobatu in Martinu Čatru je na olimpijskem smuku v Bormiu uspela solidna vožnja. Tudi 12. in 16. mesto nista slabi uvrstitvi, a sta si želela več. Eden od razlogov, da jima ni uspelo izpolniti tihih ciljev, je tudi smola z vidljivostjo, startni številki nista imela ugodni za napad na sam vrh. Posebno Hrobat, ki si je želel uvrstitve vsaj med prvih deset, se je pritoževal, da mu je zmanjkalo sreče, saj so prav ob njegovi vožnji sonce prekrili oblaki.

»Glede na vidljivost je bil to moj maksimum. Mogoče sem storil le eno manjšo napako, a če pred tvojim nastopom sije sonce in za menoj posije spet, ne morem reči drugega, kot da mi je zmanjkalo sreče. Prvih deset tekmovalcev je imelo dobre in izenačene pogoje, nato pa se je začelo spreminjati, nekdo je imel boljše, drugi slabše razmere,« se je nad razmerami pritožil Kranjčan, ki je pred startom zaradi oblakov čutil nekaj nervoze. »Opazoval sem oblak, kako se premika. Poskušal sem to odmisliti, se vrgel dol na polno, a na taki progi se senčni deli kar poznajo. Moram biti realen, težko bi bilo dosti bolje smučati. Sem pa smučal s čisto glavo, odmislil sem vse težave z začetka sezone, napadal sem, kot znam, material je deloval, tudi hitrosti so bile konkurenčne. A žal manjša napaka, dva zavoja nisem odpeljal stoodstotno in sem tam, kjer sem, moram sprejeti to 12. mesto,« je bil malce razočaran Hrobat, ki je sicer pohvalil pripravo proge.

»Jaz bi si sicer želel malo bolj ledeno progo, a moram priznati, da je zdaj v fenomenalnem stanju in za vse enaka. Sem vesel, da je bila tekma v Bormiu, da je bila prava zahtevnost za olimpijske igre in ne manj zahtevna, kot so bili nekateri zadnji olimpijski smuki. Seveda pa bi bil bolj vesel, če bi bile igre lani,« se je na lansko sezono, v kateri mu je šlo skoraj vse kot po maslu spomnil 31-letni Hrobat, ki mu ostaja velik olimpijski cilj še neuresničen in bo še vztrajal.

Bormio zadnja priložnost

Čater skoraj zagotovo ne bo vztrajal, Bormio, s katerim se do zdaj nikoli ni povsem spoprijateljil, je bila njegova zadnja priložnost. In delno mu je to uspelo, čeprav meni, da je zmožen še precej boljše vožnje, nastopil pa je še v slabših vidljivostnih razmerah kot reprezentančni kolega. »Do zdaj niti nisem pomislil, v kakšnih razmerah sem smučal, sem pa takoj, ko sem prečkal ciljno črto pomislil, kje sem izgubil desetinko, dve in 15. mesto, ki mi bi prineslo boljšo startno številko za nadaljevanje sezone. Hitro bi našel, kje, zaradi manjših napak, predvsem v srednjem delu, sem zagotovo izgubil dve mesti, mogoče tri, sem pa načeloma zadovoljen s svojo vožnjo,« je dejal Štajerec, ki se v Bormiu redko počuti, tako, kot se je tokrat.

»Priprava je bila boljša kot prejšnja leta tu. Bil sem povsem sproščen, nisem se obremenjeval z razmerami, nisem reagiral na pritoževanje serviserja na razmere med vožnjo Hrobata. Bil sem zbran in mislim, da mi je uspela ena boljših voženj v Bormiu in tudi v letošnji sezoni. Menim, da na zadnjih tekmah spet smučam na višji ravni, žal pa to ni dovolj, da bi se to izrazilo tudi s kakšnim odmevnim rezultatom,« meni Čater, ki ga rezultati na vrhu niso presenetili. »Von Allmen je bil zame prvi favorit. Že na treningu sem ga občudoval, kako lahkotno, sproščeno in hitro smuča,« je zmagovalca, sicer tudi svetovnega prvaka pravilno napovedal slovenski smukač.

Von Allmen je Švici prismučal drugo zaporedno smukaško zlato olimpijsko kolajno - pred štirimi leti je v Pekingu zmagal Beat Feuz, skupno pa je njegova zmaga peta olimpijska na moških olimpijskih smukih za Švico, ki je s tem prehitela Francijo in zdaj zaostaja le še dve zmagi za Avstrijo. Pred tokratnim zmagovalcem in Feuzom so bili švicarski smukaški olimpijski prvaki še Bernhard Russi, Pirmin Zurbriggen in Didier Defago.