Svetovni prvaki pokosili reprezentanco, Dončić dosegel 19 točk

Le najbolj optimistični navijači so v petek v Stožicah pričakovali zmago nad aktualnimi svetovnimi prvaki, Luka Dončić gor ali dol. Bojevitosti prvemu zvezdniku, ki si je že debelo uro pred začetkom tekme vzel čas in potrpežljivo podpisoval drese ter delil avtograme, ne gre očitati, manjkal mu je pravi tekmovalni ritem. Po dobrih 20 minutah je tekmo končal z 19 točkami, lahko bi jo tudi prej, če mu sodniška trojka ne bi pogledala skozi prste. Bolj kot poraz z 89:103 skrbi vrzel, ki je zevala pod slovenskim obročem.

Višina in telesna moč ne bosta slovenska aduta, selektor Aleksander Sekulić mimo nabora igralcev, ki so mu na voljo, ne more. Uvodne tekme je vedno potrebno vzeti z rezervo, blamaža se je denimo dogodila tudi Belgijcem, ki so za skoraj 50 točk izgubili proti Finski, četudi nikakor ne sodijo med košarkarske avtsajderje. V igri slovenske izbrane vrste je neprijetno presenetil slab odziv na agresivno nemško obrambo, čeprav naj bi igra na nož brez žoge in nato hiter ritem v napadu bili slovenski odliki. »Ko pogledam statistiko, smo lahko še veseli, da razlika ni bila višja,« tudi Sekuliću ni bilo do smeha.

Selektor je priznal, da se na nemško agresijo v obrambi niso ustrezno odzvali. FOTO: Leon Vidic

Pravega atletskega skakalca v reprezentanci ni, tudi Nemčija v svojih vrstah nima pravega zvezdniškega centra, pa je skok v Stožicah vseeno dobila s kar 46:28. »Imeli so 20 skokov v napadu, zato so tretjino točk dosegli po drugih akcijah in to bomo zagotovo morali popraviti. Tekma je sestavljena iz obdobij vzponov in padcev, bilo je kar nekaj dobrih stvari, a so bili padci prehudi. Predvsem pa se moramo boriti vseh 40 minut, košarka se ne igra le četrtino ali dve. Ohraniti moramo intenzivnost skozi celo srečanje, če želimo biti zraven,« svoje varovance opozarja selektor.

Sodniki izgubili nadzor

V Stožicah je bilo iz letala vidno, kje je srž slovenski težav. Pod obročem Slovenci preprosto niso bili dovolj robustni, na začetku tekme je še šlo, ko jih je reševala tudi sodniška trojka – ta si za vodenje tekme zasluži skromno oceno, na prijateljski tekmi so dosodili kar 66 osebnih napak, tudi tehnični glavnima zvezdnikoma Franzu Wagnerju in Dončiću – in ko Nemcem še ni stekel met iz igre. Do polčasa je Slovenija držala priključek, nato je nekajkrat zavrela kri, domači reprezentanci je popustila zbranost in ko je Luka sredi tretje četrtine dokončno sedel na klop, je bila zgodba o slovenskem odporu končana.

»Težko je oceniti takšno tekmo ... Pričakovali smo, da bo težko, a ta skok zagotovo moramo popraviti, preprosto moramo biti boljši. Narediti bomo morali vse, da bolje zapremo prostor in pustimo, da žoga pade na tla, preden jo poberemo. V zraku se s telesno močjo tekmecev preprosto ne moremo kosati,« se Aleksej Nikolić zaveda težav in dodaja: »Na tak način je nemogoče igrati, v obrambi smo igrali dobro, a če potem ne končaš akcije s skokom, to jemlje energijo, ostali pa smo tudi brez možnosti, da razvijemo našo hitro igro.« V prvi četrtini je še bilo nekaj Dončićevih značilnih podaj prek celega igrišča, nato je tempo padel, Slovenci so se reševali z meti od daleč in prostimi meti, a to ni recept, ki bi slovenski reprezentanci dolgoročno prinašal uspeh. V zadnji četrtini so večinoma igrali rezervisti, nekaj dobrih minut je odigral Martin Krampelj, zbudila se je tudi publika, ki je začutila svež veter, a možnosti za zasuk ni bilo.

Luka je ostal doma

Poraz ni katastrofalen, domača reprezentanca je še daleč od tekmovalnega ritma, manjkajo tudi avtomatizmi v igri. »Jaz sem prišel s kavča, počival sem še pred novo sezono, ko sem dobil klic selektorja, a nisem niti za trenutek razmišljal. Deset let me ni bilo zraven, v tem času smo se s fanti malo odtujili, igramo v različnih klubih in na igrišču še iščemo način, kako igrati drug z drugim. Tudi telesno še potrebujem nekaj težkih treningov,« pojasnjuje Alen Omić, ki je na začetku tekme dobil glasen aplavz polnih tribun. Na Dončićeve podaje v raketo se bo moral še navaditi, enako velja za Roberta Jurkovića ali pa Gregorja Hrovata, ki bi dvakrat lahko zaključil hitro 'kontro', če bi bil bolj odločen.

Pred nedeljsko revanšo v Mannheimu je Sekulić naredil prvi rez, za sodelovanje se je zahvalil mlademu Vitu Hrabarju, v Sloveniji sta ostala tudi načeti Edo Murić in Dončić, ki je bivanje v domovini podaljšal še za nekaj dni – podobno kot je pred petkovim obračunom storil izkušeni nemški zvezdnik Dennis Schröder.

»Prav bi nam prišel še kakšen centimeter, pa tudi kakšen kilogram več,« je črto pod prvo pripravljalno tekmo potegnil selektor. Po mesecu dni, ki je minil ob pogovorih o novem režimu treninga, telesni teži in kondicijski pripravi je prava ironija, da zdaj reprezentanca pogreša težkokategornike. Kako jih šele bo, ko jim bodo pod košem v oči zrli Giannis Antetokounmpo, Nikola Jokić, Kristaps Porzingis ali Jonas Valančiunas ...