Tadej Pogačar proti čudežnemu dečku: lahko mladi izzivalec zamaje šampiona?

Ko Tadej Pogačar (UAE) na kateri od dirk zasede »le« drugo mesto, se v kolesarskem svetu sproži pravo valovanje. Odkar ga je na Pariz–Roubaix ugnal Wout van Aert (Visma Lease a Bike), so se pomnožile smele napovedi tekmecev in komentatorjev, da je slovenski »vesoljec« premagljiv tudi na preizkušnjah, na katerih se počuti precej bolj domače. Mednje sodi Liège–Bastogne–Liège, kjer ga bo jutri izzval tudi znanilec francoske kolesarske revolucije Paul Seixas (Decathlon).

»Čas je, da spet zmagam na Touru,« se je po zmagi svojega moštvenega kolega v Roubaixu opogumil Jonas Vingegaard, čeprav se na dirki po Franciji v zadnjih dveh letih ni mogel postaviti po robu Pogačarju. Ali bo moč njegovih nog potrdila te besede, bo treba počakati do julija, že jutri pa bomo videli, ali lahko vladavino šampiona s Klanca pri Komendi ogrozi čudežni francoski deček.

Njegovi rojaki upajo, da bo po prepričljivi zmagi na dirki po Baskiji, še bolj pa po slavju na sredini Valonski puščici, kos Pogačarju, ki bo na »stari dami« (La Doyenne) lovil svojo četrto zmago. Pa tudi Remcu Evenepoelu (Red Bull Bora Hansgrohe), ki je bil doslej v Liègeu najhitrejši dvakrat.

»Kampanja v Ardenih je bila za ekipo doslej uspešna in upam, da lahko na tem gradimo za Liège. Fantje so na drugih dirkah delovali dobro in tudi Benoît Cosnefroy je v izjemni formi, zato mislim, da smo v dobrem položaju, da dosežemo velik rezultat,« je povedal Pogačar, ki bo lahko računal tudi na pomoč Domna Novaka.

Spet napad na Côte de la Redoute?

Čeprav še zdaleč ni tako, sta njegova zadnja nastopa na četrtem spomeniku sezone delovala rutinsko – moštveni kolegi so ga pripeljali do ključnega vzpona na Côte de la Redoute (1,6 km, povprečni naklon 8,7 odstotka) in 34 km pred ciljem je sprožil odločilni napad, po katerem mu nihče ni mogel slediti.

Lani se je hitro vdal tudi Evenepoel, ki se ja na istem vzponu odpeljal svojima zmagama v letih 2022 in 2023 naproti. Prvo je slavil ob Pogačarjevi odsotnosti (dirko je izpustil zaradi smrti mame svoje zaročenke Urške Žigart), drugo po Pogačarjevem hudem padcu, pri katerem si je zlomil zapestje. Pogi, ki je prvič v Liègeu zmagal leta 2021, ko je v šprintu ugnal Juliana Alaphilippa, je bil na 259,5-kilometrski preizkušnji z več kot 4000 višinskimi metri v zadnjih dveh letih razred zase.

Bo to spremenil Seixas, ki dosega rezultate, o kakršnih so 19-letniki lahko doslej samo sanjali? »Zame je Liège osrednji cilj prve polovice sezone. To je legendarna dirka, ki jo komaj čakam, vendar že vem, da mi ustreza. Je dolga in zahteva stalni napor. Še bolj me navdušuje, ker imam z La Doyenne že nekaj zgodovine, saj sem kot mladinec na njej zmagal leta 2024. Seveda bo tokrat povsem drugače, vendar sem samozavesten in komaj čakam, da se bom lahko primerjal z najboljšimi kolesarji na svetu,« je dejal mladi Francoz, ki se je s Pogačarjem letos že udaril na Strade Bianche. Bil je njegov najbližji zasledovalec z zaostankom okrogle minute, »stara dama« pa bo pokazala, ali se je še bolj približal najboljšemu na svetu, s katerim bi se julija lahko udaril tudi na Touru.