Tadej Pogačar še zdaleč ni končal svoje pravljice

Za Tadeja Pogačarja je bila peta zmaga na Touru uresničitev enega od osrednjih kariernih ciljev. »Vsaka zmaga je posebna, sedemkrat sem nastopil na Touru in sedemkrat sem bil na odru za zmagovalce. Pet zmag je nekaj, kar ne bi napisal niti v pravljici. To je neverjetno tudi zame,« je slovenski šampion v nedeljo povedal na Elizejskih poljanah. V isti sapi je dal vedeti, da ne bo zaspal na zgodovinskih lovorikah: »Vedno si moraš postavljati cilje, po tem si bom moral najti nove.«

In kaj še ostane najboljšemu na svetu, ki se je na vrhu večne lestvice Toura izenačil z legendarnimi Jacquesom Anquetilom, Eddyjem Merckxom, Bernardom Hinaultom in Miguel Indurainom? »Peta zmaga je prelomna, takšnih, ki so jo dosegli, je bilo zelo malo. V prihodnosti pa Pogačarja čaka še en prelomni trenutek, šesta zmaga na Touru, tudi sedma, če bo zdržala njegova glava. Očitno je telesno za eno stopnjo višje od drugih. Nihče mu ne pride blizu, že vsaj 20 let ni bilo kolesarja, ki bi tako rutinirano zmagoval na enodnevnih, enotedenskih in tritedenskih dirkah,« je Pogačarjeve podvige ocenil Primož Čerin, ki je pred 40 leti kot prvi Slovenec končal Tour.

Tadej se bo odločil pravilno

Pogačar pa se nikoli ni osredotočal samo na dirko po Franciji. Tudi letos je pred njim še kopica izzivov. Morda tudi Vuelta, ki se bo 22. avgusta začela v Monte Carlu. Na njej bi lovil prvo rdečo majico, s katero bi postal deveti kolesar z zmagami na vseh treh tritedenskih dirkah.

»Ne gre mu soliti pameti. Če se dobro počuti, je zdrav, čuti, da lahko zmaga, je prav, da štarta, tu ni debate. Ne bo mu lahko, a poleg Toura in Vuelte lahko letos osvoji tudi tretji naslov svetovnega prvaka in drugi naslov evropskega prvaka. Gre za kolesarja, za katerega se zdi, da je iz vesolja, ne z Zemlje. Če si postavlja take cilje, je edino pravilno, da ga podpremo in se mu priklonimo,« je Čerin naštel še nekaj izzivov za letošnjo sezono.

Največja izziva Roubaix in olimpijske igre

Še vedno je Pogačarjev edini letošnji nastop, ki se ni razpletel z zmago, tisti na dirki Pariz–Roubaix, na kateri je zasedel 2. mesto za Woutom van Aertom. »Severni pekel« je po letošnji zmagi v Sanremu edini spomenik, ki mu še manjka. Vseh pet so osvojili le Belgijci Merckx, Rik Van Looy in Roger De Vlaeminck.

Letos bo na SP v Kanadi lovil tretjo zaporedno mavrično majico, kar je med letoma 2015 in 2017 uspelo le Petru Saganu, a Pogačar bo prvi favorit tudi na SP 2027 v Savojskih Alpah, kjer bi lahko postal prvi kolesar s štirimi naslovi prvaka. Leta 2028 bi se nato v reprezentančnem dresu posvetil olimpijskim igram v Los Angelesu. Spotoma bi moral dobiti še dirko po Baskiji, edino od sedmih prestižnih enotedenskih preizkušenj, ki je še ni osvojil.

»Roubaix bo eden od težjih izzivov zanj, prav tako OI, gre za enodnevno dirko, pred katero ne veš, komu se bo tisti dan vse izšlo po željah,« je povedal Čerin, ki enega od ključev za to, da je Pogačar slavil že 127 zmag, vidi v tem, da se je uspešno izogibal padcem in zdravstvenim težavam. Dodal je, da ne bi bil presenečen, če bi v isti sezoni poskušal dobiti Giro, Tour in Vuelto. »To bi bil rekord nad rekordi, a pri Tadeju nikoli ne reci nikoli, lahko bi se ga lotil čez leto ali dve.«