Tudi evroligašem se v Stožicah šibijo kolena

Po zelo slabem, medlem in nič kaj energičnem začetku tekme bi Cedevita Olimpija lahko pomahala z belo zastavo in se klavrno poslovila od evropske košarke v tej sezoni. A to moštvo ne izgublja rado, Zvezdan Mitrović od svojih varovancev zahteva več in tudi prednost 21 točk ni bila dovolj, da bi Crvena zvezda potrdila polfinalni zmenek s Partizanom. Žilavih zmajev se niso otresli, po junaškem zasuku v drugem polčasu (92:86) je serija izenačena, pritisk pa zdaj povsem na strani Beograjčanov. »Žal nimamo velikokrat priložnosti igrati pred tako številčnim občinstvom, zato vsako takšno tekmo še bolj cenimo. Vesel sem, da smo se zbudili in se borili za to lepo zmago,« se Mitrović po tekmi ni želel predati evforiji. Naloga res še ni zaključena, a evroligaški skalp slovitega beograjskega velikana, ki je imel tudi v Stožicah s tribun številčno, a ne tako glasno podporo, je velik dosežek.

Po trinajstih minutah igre je Olimpija zaostajala za ogromnih 21 točk, vrzel v kakovosti se je zdela ogromna. Čvrsti ameriški košarkarji iz vrst rdeče-belih so pod obročem počeli, kar so želeli, Ljubljančani so na drugi strani prevečkrat pristali na samostojne akcije, ki jih je kolikor toliko uspešno zaključeval le Umoja Gibson. Točke so se na ljubljanskem računu zbirale počasi, zaostanek precej hitreje. »Vedeli smo, da ne moremo celo tekmo igrati tako slabo in da bomo prej ali slej našli svoj ritem, predvsem v obrambi. Na začetku je Zvezda res prihajala do lahkih košev, zadevali so z vseh strani,« je strelsko ekshibicijo Jordana Nwore (22 točk, 3/4 za tri) in soigralcev podčrtal Aleksej Nikolić.

Vodstvo Cedevite Olimpije s predsednikom Emilom Tedeschijem je uživalo v lepi kulisi in dobri košarkarski predstavi. FOTO: Cedevita Olimpija

Tudi nekdanjemu košarkarju Partizana v prvem polčasu ni šlo, Mitrović je veliko poskušal z Ognjenom Jaramazom, a klika v igri ni bilo. Po Mitrovićevi minuti odmora iz obupa, ko niti ni več stresal jeze na igralce, so se stvari le obrnile v pravo smer. Dve trojki sta šli skozi obroč, tik pred polčasom so prišli pod 10 točk zaostanka, v oči pa je bodlo kar 51 doseženih točk Zvezde. Sledilo je morda najboljših 20 minut sezone, predvsem v obrambi, kjer je Olimpija zaprla pot pod obroč in tudi z na trenutke fanatično borbenostjo prihajala do skokov, sledili so hitri protinapadi in sredi zadnje četrtine vodstvo, ki se je uro (realnega časa) prej zdelo le pobožna želja. Igralcem Crvene zvezde so se zatresle roke, tudi Olimpija je bila daleč od popolnosti, a je vse nadoknadila z željo. Nihče je ni poosebljal bolj kot Gibson, ki je jezo po dveh zgrešenih prostih metih usmeril v tekmece, ukradel žogo in v protinapadu med tremi višjimi in močnejšimi nasprotniki prišel do polaganja, ki je dvignilo Stožice na noge.

Skupaj z DJ Stewartom, ki težke mete iz polrazdalje zadeva kot za šalo, sta dosegla 46 točk in če je bilo to njuno evropsko slovo od ljubljanske publike, bi se težko končalo bolje. V naslednji sezoni ju v dresu Olimpije najverjetneje ne bomo spremljali – ne zato, ker ju vodstvo ne bi želelo, oba sta s stanovitnimi, zanesljivimi in učinkovitimi igrami potrdila, da sodita v evroligo, njuna plača pa bo za Ljubljančane najbrž nedosegljiva.

Ljubljančani so si priigrali še eno pot v Beograd, tretja tekma bo v petek. FOTO: Cedevita Olimpija

Morda pa tudi v tej sezoni lige ABA še prideta na ljubljanski parket. Serija s Crveno zvezdo je zdaj izenačena, odločilna tretja tekma bo na sporedu v petek v Beogradu. Pritisk bo povsem na strani domačih, ki so bili z mislimi že pri polfinalnem derbiju s Partizanom, zdaj bodo proti neobremenjeni Olimpiji reševali kožo in sezono. Dvakrat so zmaji že dokazali, da Crvena zvezda ni nepremagljiva, morda bo šlo v tretje rado tudi v vročem beograjskem kotlu.