Na sedmih olimpijskih igrah bo tudi Slovenija prišla na svoj račun, barve naše domačije bodo branili tudi hokejisti s planetarnim asom Anžetom Kopitarjem na čelu. Že danes je jasno – risi bodo imeli podporo s tribun, tja se odpravlja tudi osemnajst zvestih navijačev. »Ko se je Slovenija uvrstila na olimpijske, smo se odločili, da gremo!« začne 29-letni David Murn. »Pogovori so hitro stekli, najprej nas je bilo šest, pa smo hoteli kar z avtodomom v Soči.«
Njegov prijatelj Kristijan Hacin pristavi, da so jih pri tej nameri ustavili, v Ukrajini je namreč le 30 odstotkov cestnih poti avtocest, v Turčiji pa 40. Enajstega februarja gre na pot kar ekspedicija oziroma reprezentanca v malem – z letalom odhajajo podpirat Kopija in soigralce. »Srečali smo še eno ekipo, ki je spremljala hokej. Nekaj pa se jih je pridružilo po obvestilih na spletnem forumu,« izvemo, kako so nabrali 18 junakov, ki bodo dali tisočaka iz svojega žepa za ogled treh tekem v Sočiju.
Ni jih strah
V zadnjih dneh se veliko govori o (ne)varnosti na olimpijskih igrah, to naše osemnajsterice ne skrbi: »Rusi so poskrbeli za vse, varnost ne bo problem,« so prepričani David, Kristijan in Gregor. |
Raje za reprezentanco
Cena bi bila še višja, če bi sprejeli ponudbo slovenske agencije, ki je celoten program ponudila za dva tisočaka. »To je bilo predrago, zato smo dali stroške na papir in prišli do bolj humane in do naših denarnic bolj prijazne računice,« nadaljuje 37-letni Gregor Hromc, direktor finančne družbe in velik navijač Telemacha Olimpije ter slovenske reprezentance. »Pa morda še bolj reprezentance, ki ne igra vsak dan, Olimpija pa. Velik del sveta sem že videl, hokej spremljam vsaj 25 let,« razkrije svojo hokejsko plat eden od trojice junakov. Pot jih bo stala okoli 500 evrov. S kombijem se bodo v ponedeljek zjutraj, 11. februarja, odpeljali do Dunaja, kjer jih bo okoli 14. ure čakal let za Istanbul, kjer bodo počakali šest ur za let proti ruskemu Krasnodaru, tam bodo pristali okoli 2. ure zjutraj. Zadnjih 200 kilometrov bodo premagali z avtobusom ali kombijem. Med prvenstvom bodo bivali v mestecu Lazarevski, 100 kilometrov od Sočija. »Treba bo le najti takega, ki bo imel sploh dovoljenje za vstop v ta varnostni kompleks Sočija,« opozarja David, natakar iz Ljubljane po izobrazbi. Pred štirimi leti je ustanovil navijaško skupino Ledeni zmaji, na poti v Soči mu bo družbo delalo dekle.
Več kot 100 evrov za vstopnico
Za vstopnice so odšteli 284 evrov. Tista za tekmo Slovenija – Slovaška je stala 72, za obračune z Rusi in Američani pa so odšteli po 106 evrov. »Mukoma smo dobili poceni vstopnice za Slovake, pri drugih dveh tekmah pa ni šlo,« priznajo svoj poraz. Pa še za to so se morali krepko boriti in zavihati rokave. »Turistična agencija je imela ekskluzivo tudi nad vstopnicami. A kaj ko nismo hoteli njenega angažmaja … Potem nam je njihov referent za prodajo Jure le pomagal, čeprav mu ne bi bilo treba, in nam priskrbel vse, kar smo potrebovali,« Jureta pohvali 27-letni Hacin, po izobrazbi gradbeni tehnik, po poklicu vodovodar. V Rusijo gre že petič, štirikrat poprej je bil tam kot delegat na tekmah kasačev. Zavoljo nenehnega pojavljanja na tem prostoru se je naučil rusko. »Ko sem bil prvič tam, me je rešilo šele 13-letno dekle čistilke na glavni moskovski postaji. Nihče razen nje ni znal angleško, sam pa sem moral kupiti vozovnico. Ko sem se vrnil domov, sem opravil tečaj ruščine.«
Potrpežljivo z Rusi
Za vizum so odšteli 35 evrov, 14 pa še za povabilo, ki ga je izdala ena od ruskih posebej za izdajo povabil akreditiranih agencij. »S papirji je dolga in mukotrpna pot. Biti moraš zelo pedanten in zbran ter slediti navodilom,« podeli David nekaj koristnih nasvetov. |
Na pomoč jim je priskočil tudi Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje. Oblekel jih je in opremil z navijaškimi rekviziti. Ponosni so na puloverje v slogu Polde, ki so jih dali na Ukomu narediti v znak spoštovanja do legendarnega skakalca Janeza Polde. Slovenski navijači bodo imeli tudi negorljive, a toliko bolj glasne pahljače. Žal pa ne bo bobna, stroški in varnostni razlogi so pretehtali. »Lahko bi kupili še eno letalsko vozovnico in ga vzeli s sabo, a je bilo to predrago. Obstajala je možnost, da ga pošljemo kot paket v Soči, a nimamo nikogar tu, zato bo ostal doma,« Kristjan razkrije, zakaj bo bolj ali manj vse odvisno od njihovih grl.
S kuharjem in zvezami
Lačni in žejni ne bodo. »Morda si tudi kaj skuhamo sami. V svoji zasedbi imamo pravega kuharja Davida Kogoja z Bleda, ki je velik navijač Jesenic,« še povedo. Celotna odprava upa, da se bodo srečali s hokejsko reprezentanco, možnosti so dokaj realne. »V naši skupini je tudi gospod Jože, ki dobro pozna predsednika hokejske zveze Matjaža Rakovca. Upam, da nam bo uspelo,« v en glas razkrijejo pobožno željo. »To bi bilo res lepo, da bi s hokejisti kako rekli in kaj spili!« Kristjan pa nam je obljubil, da bo v primeru zmage Slovenije skočil v Črno morje, ki je 50 metrov od hotela.
Ali si bodo ogledali še kako tekmo in navijali še za kakega drugega slovenskega športnika ali športnico, še ne vedo točno. Odločitev bo padla v Rusiji, a bolj slabo kaže: »Terminsko bi lahko odšli na ekipno tekmo skakalcev na mali skakalnici. A je vstopnica kar 100 evrov,« sklene David.