V Stožicah in Ljudskem vrtu ni miru

Kako dolg bo niz zmag Celja in kdo ga sploh lahko ustavi? Po 5. krogu 1. SNL je jasno kot beli dan, da so Celjani v najboljši tekmovalni formi in tudi najbolj uglašeni. A celjska podoba in premoč nista nepričakovani, kot ni bila – glede na 120-minutno Olimpijino bitko v Albaniji in le dobrih 24 urah časa za osvežitev po naporni poti – zmaga Koprčanov v zadnjih minutah v Stožicah, kjer je nogometni mozaik zeleno-belih podobno raztresen kot vijolični v Ljudskem vrtu.

Olimpija in Maribor sta še daleč od želene podobe, toda kdo od največjih vidi luč na koncu predora? Novi Olimpijin trener Erwin van de Looij je kljub evropskemu napredovanju že v Albaniji zaznal, kje so njene šibke točke, stanje oziroma krivuljo navzgor lahko obrne športni direktor Goran Boromisa z izbiro ene ali še raje dveh okrepitev.

Po odhodu Raula Florucza ima Olimpija v napadu motorično omejene in počasne napadalce, v zvezni vrsti je brez igralca, ki bi ustvarjal priložnosti. Manko dveh profilno tako pomembnih igralcev zelo omejuje razvoj igre in rezultatsko uspešnost (pod vprašaj bi prišla tudi v 1. SNL), te luknje ne bi mogel zakrpati niti Pep Guardiola. V primeru napredovanja v konferenčno ligo brez dejavnosti na tržišču ne bo šlo. Zdaj že zamujajo, avgustovski spored pred reprezentančnim odmorom Ljubljančani zaključujejo s približno 5500 kilometrov oddaljenim gostovanjem v Armeniji in velikim derbijem (31. t. m.) v Stožicah.

Druga težava je, da so Olimpijini selektorji zelo previdni in se držijo zgornjega plačilnega limita. Še tisti redki prosti igralci, ki sodijo v kategorijo želenih, ne sodijo v finančne okvire. Zadnji ponujeni sprinter in stari znanec iz 1. SNL Kaheem Anthony Parris je za Ljubljančane še predrag. Hitronogi Jamajčan je trenutno član Sabaha, ki je za 25-letnega krilnega napadalca kijevskem Dinamu plačal 1,2 milijona evrov odškodnine.

Varčna zeleno-bela politika

Varčna zeleno-bela politika ni nujno primerna in »zdrava« ter se lahko obrne v minus. Poletna bilanca je zagotovo negativna v primerjavi z željami. Povedano drugače: milijon evrov plače za trenerja bi najbrž prinesel dva milijona evrov zaslužka, ceneni trener je prinesel izgubo. Enako velja za igralce.

Mariborska kadrovska kombinatorika se ob popolnoma izgubljeni identiteti kluba pogreza vase. Izraža popolno nerazumevanje okolja in podcenjevanje vlagateljev, ki zelo neverodostojno kažejo, kaj sploh želijo v Ljudskem vrtu. Trenutno se zdi, da je odlagališče igralcev, ki nimajo kam, ki zdravijo poškodbe ali pa so »od nekoga«. Del te zmešnjave je tudi neizkušeni trener Tugberk Tanrivermiš, ki le nadaljuje delo podobno neizkušenega predhodnika. A s pomembno razliko. Boštjan Cesar je bil nogometaš, ki je lahko, če že ni imel dovolj ustreznega trenerskega znanja, uporabil igralske izkušnje.

Zmagovalca kroga sta še Radomlje in Mura. Prve so še tretjič zapored osvojile poln izkupiček, drugo so nagradili »rešitelji«, okrepitve minulega tedna. Domžalčani po petem porazu ostajajo prvi kandidati za izpad, Primorje bo za mirnejšo sezono moral presenetiti tudi kakšnega boljšega tekmeca, Aluminij pa bo že v petek v Domžalah vedel, ali ga čaka trda bitka za obstanek ali za dodatne kvalifikacije.