V Švici ne dajejo praznih obljub

Naslednja tekmica slovenske izbrane vrste v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2026 bo pojutrišnjem v Baslu (20.45) švicarska, ki že dolgo velja za reprezentanco z nogometaši najrazličnejših narodnosti. Korenine njenih igralcev v največ primerih segajo na območje nekdanje Jugoslavije – predvsem na Kosovo, pa tudi v Albanijo in vse do Afrike. V zadnjem obdobju je sicer kar nekaj nogometašev sklenilo, da bo namesto za Švico, kjer so ugledali luč sveta, raje igralo za države svojih staršev, kar je precej vznemirilo ljubitelje najpomembnejše postranske zadeve v tej alpski deželi.

Tako je nedavno obilo prahu dvignila odločitev Leona Avdullahuja, da bo v prihodnje zastopal Kosovo. Nogometaš Hoffenheima, ki je od leta 2019 do letos zbral 22 nastopov za švicarske selekcije U-15, U-16, U-18, U-19 in U-21, je svojo izbiro obrazložil s tem, da je poslušal srce. Hkrati vidi priložnost, da prispeva svoj delež k »vznemirljivemu projektu«. Ob prihodu v Prištino so ga sicer v domovini njegovih staršev sprejeli z vsemi častmi, v Švici pa je njegov odhod odprl številna vprašanja.

Direktor švicarske reprezentance Pierluigi Tami se je, denimo, pred dnevi na novinarski konferenci branil pred očitki, da so odgovorni na zvezi zaspali in zamudili še eno priložnost. Kritike so bile še toliko glasnejše, ker je le nekaj dni pred tem njihovi izbrani vrsti obrnil hrbet tudi Eman Košpo, mladi član Fiorentine in donedavni kapetan švicarske vrste do 19 let, ki se je odločil, da bo v članski konkurenci nosil dres reprezentance BiH.

Tami je ob tem navzoče spomnil, da ima kar 70 odstotkov reprezentantov dvojno državljanstvo. »Ne morejo vsi igrati za našo reprezentanco A. Toda kljub temu smo izgubili le dva ali tri igralce, z izjemo evropskega prvenstva leta 2012 pa smo bili nazadnje na vseh velikih tekmovanjih. Zaradi tega ni mogoče trditi, da smo naredili vse narobe,« so direktorjevo izjavo povzeli pri časniku Blick. Kot je še pripomnil, je Avdullahujeva odpoved seveda boleča, a prav zaradi njegove »košarice« toliko bolj ceni Valona Behramija, Gelsona Fernandesa, Emboloja, Akanjija itn., ki so izbrali Švico.

Med slednje spada tudi 23-letni Adrian Bajrami, branilec Luzerna, ki kljub povabilu iz albanske zveze vztraja pri igranju za Švico. Tudi njegov primer je po direktorjevem mnenju dokaz, da na zvezi dobro delajo in da jim še vedno uspe pregovoriti večino obetavnih nogometašev, da ostanejo doma.

Grozi jim nov odhod

V krovni organizaciji se sicer zavedajo, da so lahko v tem še uspešnejši, zato že razmišljajo o naslednjih korakih pri ohranjanju reprezentantov. Ena od možnosti bi bila imenovanje posebnega koordinatorja za igralce z dvojnim državljanstvom. Prvi pogovori v tej smeri že potekajo, saj jim grozi že nov odhod – 22-letni branilec Albian Hajdari, član Hoffenheima, je namreč tarča kosovskega prigovarjanja, njegova odločitev pa še visi v zraku. V nasprotju z Avdullahujem je Hajdari že odigral eno tekmo za »Nati«, kakor v Švici ljubkovalno kličejo svojo člansko reprezentanco v nogometu. Resda »le« pripravljalno (marca proti Luksemburgu), pa vendarle.

Odgovorni hkrati vztrajajo pri določenih kriterijih, ki jih morajo izpolnjevati igralci, če želijo priti v poštev za izbrano vrsto. »Najprej mora biti dovolj kakovosten, drugi pogoj so naše vrednote: nogometaš, ki bi rad igral za nas, si mora dejansko želeti obleči švicarski dres. In tretjič: imeti mora tudi potrpljenje, kajti na določenem položaju lahko vlada velika konkurenca. Če se eden od teh kriterijev ne sklada z igralčevimi željami, je bolje, da se takoj razidemo. Ne dajemo namreč praznih obljub,« je poudaril direktor.

Kakorkoli že: v švicarski reprezentanci so zdaj z mislimi že povsem pri ponedeljkovi kvalifikacijski tekme za SP 2026 z izbrano vrsto Slovenije. »Naš cilj je jasen: lovimo neposredno uvrstitev na svetovno prvenstvo. To bo možno doseči le z najboljšimi predstavami, kakršne smo, recimo, prikazali na junijski turneji po ZDA,« je še dejal Tami.