V Velenju brez slovenske čarovnije

Slovenska moška teniška reprezentanca le ni strla čvrstega turškega oreha. Polna tribuna Bele dvorane v Velenju je dihala za domače slavje, na koncu pa se je veselila glasna skupina 50 privržencev gostujoče vrste. Ti so se s skupnim izidom 3:1 veselili zmage in jesenskega nadaljevanja Davisovega pokala v svetovni skupini I, Slovenija pa se tako seli v skupino II. Resda se je naše moštvo napajalo z optimizmom zavoljo domačega igrišča – to v teniških reprezentančnih dvobojih dejansko pogosto predstavlja vidno prednost – kot tudi zaradi pozitivnega ozračja zadnjih dni ob lovoriki Žige Šeška na mladinskem odprtem prvenstvu Avstralije. Jasno, da je njegova vrnitev iz Melbourna s takojšnjo selitvijo v Velenje pritegnila precej zanimanja, obenem je bilo na dlani, da so napori zadnjih tednov z bliskovitim prilagajanjem na časovno razliko in drugačne klimatske razmere pustili posledice.

Šeško v navezi s Filipom Jeffom Planinškom v tekmi dvojic, ki bi še lahko ponudila upanje o zasuku, ni mogel čarati: resda sta uprizorila več lepih udarcev, a obenem storila več napak od turške naveze. Tako kot dan prej pri posamičnih dvobojih je bilo za povrh v ključnih trenutkih podaljšane igre več zbranosti in natančnosti v taboru Turčije. Se je pa Planinšek za konec velenjskega sporeda razveselil tolažilne zmage, ko je ugnal turškega najstnika Kana Kosanerja. »Resda ni lahko igrati pol ure po nastopu med dvojicami še eno tekmo, toda ko sem dobil ponujeno priložnost, sem ji takoj prikimal: rad igram za reprezentanco in sploh hrepenim po močnejših nastopih,« je povedal Planinšek, čigar oče Urban je smučarski trener, nekoč tudi reprezentant v smuku.

Realnost pa je takšna, da je zdaj Slovenija izgubila proti reprezentanci, ki je imela v Šaleški dolini 15 članov svojega štaba in pokazala pot k uspehu ob igrišču. Pri naši krovni organizaciji je opazno veliko zanesenjaštva in pozitivnega pristopa, uspeh bi bil seveda lažje dosegljiv s širšim spremljevalnim kadrom, jasno, da je vse skupaj v primerjavi z bogato turško športno sceno denarno omejeno. Misli Tenisa Slovenije pa se že usmerjajo v april, ko bo naša ženska vrsta igrala doma s Španijo. Prizorišče tekme še ni znano, glede pokritega objekta bi bil ta ob Velenjskem jezeru s peščeno podlago najbolj primeren, ni pa nemogoča niti selitev na Obalo, v okolje brez strehe blizu morskih valov.