V Wimbledonu že v petek, kot bi bil finale: Novak Đoković napada 25. teniško lovoriko

Wimbledonski teniški turnir je v zgodovini, dolgi kar 149 let, ponudil marsikatero veličastno športno zgodbo. Spektakli na tej sveti in prav posebni travi si sledijo po tekočem traku, eden takšnih je bil nazadnje v torek dvoboj srbskega velezvezdnika Novaka Đokovića in vzpenjajočega se kanadskega asa Felixa Auger-Aliassima. Rekordno dolgi četrtfinale je po petih urah in petnajstih minutah dobil prvi in se tako že petnajstič uvrstil med najboljše štiri v Wimbledonu. V današnjem popoldnevu mu bo v boju za finalni vizum nasproti stal vodilni šampion nove teniške dobe Jannik Sinner.

Slednji je odraščal v prav posebnem okolju Južne Tirolske, v slovenščini znani tudi po nazivu Zgornje Poadižje, kjer izvira Drava. Rdečelasi sin lokalnih gostincev je pri 12 letih postal državni prvak v veleslalomu v svojem starostnem razredu, obenem je blestel na nogometnem igrišču in sanjal, da bo nekoč pritekel na San Siro v rdeče-črnem dresu priljubljenega Milana. A ko je nekajkrat prijel za teniški lopar, je bilo na dlani, da bosta nogomet in smučanje pozneje zanj le še najljubši prostočasni dejavnosti, tenis pa bo zgodba, v kateri bo poskusil biti najboljši na svetu.

Sinner Đoković FOTO: Zx

In to mu je pozneje uspelo. S Špancem Carlosom Alcarazom sta napovedala novo dobo šampionov, potem ko sta Roger Federer in Rafael Nadal pomahala v slovo teniškim arenam, v katerih pa še vedno vztraja Đoković. To bo za Sinnerja najvišja ovira doslej na turnirju. Zmagovalec se bo uvrstil v veliki nedeljski finale, v katerem se bo pomeril z boljšim iz dvoboja med domačim adutom Arthurjem Feryjem in Nemcem Alexandrom Zverevom, ki je v London pripotoval s pariško lovoriko.

Jannik Sinner v Wimbledonu brani lansko lovoriko. FOTO: Andrew Couldridge/Reuters

Našim zahodnim sosedom se tako ni uresničila želja o dveh italijanskih polfinalistih, omenjeni Fery je namreč senzacionalno ugnal Flavia Cobbolija, so pa seveda ponosni na »korenčka«, kot zaradi oranžnih odtenkov barve las pravijo svojemu junaku. Po svetu nima toliko privržencev kot, denimo, pred njim Federer in Nadal, mnogim tudi ni šla v račun mila kazen, ko je zaradi dopinškega prekrška ob uporabi nedovoljene sestavine klostebol v maži za fizioterapijo počival lansko pomlad med dvema turnirjema za grand slam. Priljubljen pa je v domačih krajih, kjer so šole dvojezične, domorodci pa pogosteje uporabljajo nemščino kot italijanski jezik. Po daljši romanci z manekenko Mario Braccini in krajši z rusko teniško igralko Ano Kalinsko je zdaj njegovo dekle Laila Hasanović, svetlolasa Danka s koreninami iz Bosne in Hercegovine.

Športni letnik 1987

Zgodba o Đokovićevem odraščanju je povsem drugačna kot pri Sinnerju. Rodil se je v letu 1987, tako kot še mnogi imenitni športniki (Lionel Messi, Marija Šarapova, Sebastian Vettel, med slovenskimi asi, denimo, Anže Kopitar in Jakov Fak), tenis je bil od malega prva izbira. Otroštvo v njegovem Beogradu je v dneh vojne na tleh sosednjih BiH ter Hrvaške ponujalo vse prej kot paradiž, s teniškim loparjem se je kot izjemno obetavni kratkohlačnik uril na Kopaoniku, v bližini očetovih domačih krajev, Nikola Pilić pa ga je sprejel v svojo münchensko akademijo, v kateri je bila takrat tudi naša sedanja zvezna kapetanka Maša Zec Peškirič.

Teniški svet je razpredal o čudežnem otroku iz Beograda in ga nato tudi kmalu spoznal. Začel je nizati zmage, se kosal s starejšimi in uglednejšimi tekmeci, svoj prvi Wimbledon je osvojil pri 24 letih, dotlej je imel že dve melbournski lovoriki. Danes je s 24 naslovi zmagovalca turnirjev za grand slam rekorder, v Wimbledonu je bil najboljši sedemkrat, kar trikrat v letih svetovnih prvenstev v nogometu – 2014, 2018, 2022.

In zato simbolično njegovi privrženci, ki jih je največ v prostoru nekdanje SFRJ in med številno diasporo po svetu, upajo na veliko slavje tudi tokrat. Njegov nekdanji trener Boris Becker je prepričan, da ima Novak prav na tem prizorišču največ možnosti za lovoriko za grand slam št. 25.

S soprogo Jeleno, magistro menedžmenta mednarodne univerze v Monaku, sta ponosna starša 11-letnega Stefana in dve leti mlajše Tare, družina je z njim tudi v teh dneh na wimbledonskih tribunah. Lastnik je verige restavracij, tekoče govori angleško, italijansko in francosko, rad ima košarko in nogomet, stiska pesti za Crveno zvezdo in med klubi na tujem – zanimivo, tako kot Sinner – za AC Milan.