Viteza Primoža Kozmusa slovo v Viteški dvorani

BREŽICE – Posavje, natančneje Brežice, sta v zadnjih dneh zaznamovala dva dogodka. V bližini reke Save so se po bregu valile dolge kolone prebežnikov, na brežiškem gradu, v Viteški dvorani, pa je najboljši slovenski atlet vseh časov Primož Kozmus naznanil, da je sklenil športno pot kot tekmovalec. 
Bila je bogata in žlahtna, Primož je na svoji poti osvojil naslov olimpijskega zmagovalca v Pekingu (2008), štiri leta pozneje je bil v Londonu srebrn, s svetovnih prvenstev ima komplet odličij, zlato iz Berlina, srebro iz Osake in bron iz Daeguja. Da, kladivo je iz njegovih rok letelo daleč, upal je, da bo tako tudi naslednje leto, ko so na sporedu olimpijske igre v Riu de Janeiru. Glava je hotela, telo ni dopustilo. 
»Enaindvajset let je minilo, odkar sem oktobra 1994 kladivo prvič prijel v roke. Zadosti je. V načrtu sem imel še Rio, to je bila želja, imel sem realne možnosti za odličje, a mi telesno stanje ni več dovoljevalo izpolnitve načrta. Poskusil sem na vse možne načine. Za kar sem menil, da je prav, sem storil. Odločil sem se, da zaključim uspešno zgodbo,« je novico o sklenitvi svoje športne poti naznanil trikrat najboljši športnik Slovenije, ki je 30. septembra napolnil 36 let. 
»A tukaj se na kanim ustaviti. Konec kariere je zdajšnji trenutek, začeli pa smo že ustvarjati zgodbo o metalnem centru, v katerem lahko dejansko gradimo šampione; ne vem, bomo videli, ali bodo morda kova olimpijskega zmagovalca,» je dodal Primož Kozmus. Brežičan v letu 2015 kladiva ni odvrgel na nobenem atletskem mitingu, mučil ga je hrbet, pa ne le ta, kakor so odkrili zdravniki. Gre za celotno konstrukcijo telesa, za zamik kolkov, kar je povzročalo bolečine v hrbtu. »Čaka me tudi šola za trenerja, deloval bom izobraževalno,« je dejal šampion, ki ob nacionalnem metalnem centru z ženo Majo vodi tudi hostel v Brestanici.

Več kot Martin Krpan

V Viteški dvorani brežiškega gradu se je Primožu Kozmusu s pesmima oddolžila tudi Nuša Derenda, rojena Brežičanka, res pa se je trlo znanih osebnosti iz sveta politike, športa, ne le iz atletike, in športnega funkcionarstva. Brežiški župan Ivan Molan je strnil: »To je težak dan, zaključuje se kariera Primoža Kozmusa, težak pa je tudi zaradi položaja na meji. Primož Kozmus je človek z velikimi številkami in velikim imenom. Je eno največjih daril za Brežice in Posavje.« 
Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec je poudaril njegovo sindikalno plat. »Primoževo slovo je dogodek, ki ga v bližnji prihodnosti nismo pričakovali. Morda se je prehitro, a še pravi čas začel zavzemati za pravice športnikov. Tudi s pozitivno kritiko olimpijskega komiteja. Primož, po tvoji zaslugi se je marsikaj spremenilo,« je navrgel Gabrovec.

Član sveta Evropske atletske zveze Gregor Benčina, odstopil pa je s položaja predsednika Atletske zveze Slovenije, je imel barvit govor. »Atletski vitez je za svoje zadnje dejanje izbral pravo dvorano, Viteško. Občutki ob tem so čast, odgovornost in spoštovanje. Primož je za Slovenijo več kot Martin Krpan. Je odprt, direkten, razmišljujoč in globok človek,« je bil pisan Benčina, ki je Kozmusu podaril prvo atletsko enciklopedijo in kladivaškega (nekdanjega) asa povabil, da se vključi v delo AZS. Bil je namreč že mišljen za položaj športnega direktorja. 
Druženje ob Primoževem slovesu se je s prigrizki in pijačo nadaljevalo na balkonu pred Viteško dvorano, dalo se je izpiti tudi penečo se vinsko kapljico iz steklenice, na kateri je pisalo Primus in Cosmos. Prvi v vesolju to pomeni, za Primoža Kozmusa, ki bo ob koncu športne poti imel zdaj tudi več časa za hčerkico Mario Roso in sina Maksa.